»glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije.«

»Glasba je del življenja vsakogar. Glasba je prisotna od vedno. Vedno bo prisotna.«

»Zdi se mi pomembno poudariti, kaj vse lahko v glasbi sobiva, medtem ko mogoče v realnem življenju dostikrat ne.«

»Izhajamo iz tega, da je glasba rojena v vsakem človeku, in mi jo uporabljamo kot način izražanja, kot govorico, ki je neverbalna, pa zato toliko hitreje vstopa v neke druge ravni našega bivanja, predvsem v podzavestne vzorce.«

»Tudi Arva Pärta navdihujejo. Estonski skladatelj (86), eden najvplivnejših našega časa, daje velik poudarek na spiritualnost, zakone narave in krog življenja. Vse to izraža v glasbi, ki je hipnotična in meditativna.«

»Ko igramo, lahko rečem, da se odzivajo povsod zelo dobro, z aplavzi in podobno. Včeraj smo bili v Rimu. In odziv je bil isti kot povsod drugje. Entuziazem, entuziazem na visoki ravni. Ljudje so uživali v glasbi. V bistvu potrebujejo glasbo, potrebujejo jo za drugačno vrsto razbremenitve v življenju, glasba jim da neko nevsakdanjo dimenzijo.«

»Ne gre zgolj za to, da uživamo v glasbi, kulturi, hrani, ampak da je treba stvari razumeti na ravni enakopravnosti, kjer se govori tudi o participaciji, o vidnosti v javnem prostoru, o politični vidnosti manjšin, skratka o enakosti na vseh področjih življenja.«

»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«